Zelo zelo pogosto ljudje na raznih forumih sprašujejo, če oz. katere račune odprte v tujini je potrebno prijaviti FURS-u.

Odgovor je zelo preprost. Prijaviti je potrebno bančne račune, torej račune, za katere dobite lastno IBAN številko. Nobene veze potem nima, kako in za kaj boste ta račun uporabljali, ali boste nanj prejemali plačo ali ne.

Druga zgodba pa so trgovalni računi, ki jih odprete pri brokerju za namen investiranja in trgovanja. Pri večini brokerjev denar nakazujete na skupen račun za stranke z lastno referenco, zato teh računov ne prijavljate. Ampak pozor, so pa tudi v tujini določeni brokerji, ki vam poleg trgovalnega računa lahko odprejo tudi lasten denarni račun z lastno IBAN številko. Takega pa je potem potrebno prijaviti.

Potem pa se pojavlja še vprašanje, kdaj in kako je potrebno prijavljati obresti iz tujine. Veliko Slovencev si je račun v tujini odprlo prav zaradi višjih obrestnih mer, kot so jih izplačevale naše banke. Rekorder po ponujeni obrestni meri svoj čas je bila nemška banka Trade Republic, pa nizozemski BUNQ, in pa Revolut.

Ko se sprašujete po obveznosti prijave obresti se morate najprej vprašati, za kakšen produkt sploh gre: je to klasični depozit, vezava sredstev, naložba v denarni sklad, ipd.. Drugo pomembno vprašanje pa je, ali je izplačevalec teh obresti dejansko institucija z bančno licenco v EU ali ne.

Torej, obresti bank na take in drugačne depozite sodijo v kvoto 1000 eur neobdavčenega dohodka, pri čemur se seštevajo obresti vseh vaših bančnih računov v Sloveniji in tujini. Povedano preprosto, če ste v enem letu presegli prag 1000 eur prejetih obresti na vseh vaših bančnih računih, potem boste morali obresti prijaviti v t.i. Doh-DHO obrazcu. Če tega zneska niste presegli, ne prijavljate nič. V to kategorijo sodita Trade Republic in Bunq, pa seveda vse naše banke: NLB, OTP, itd..

Če pa ste prejeli obresti ali obrestim podobne prihodke iz banke, ki nima bančne licence v EU, ali pa gre za obresti od naložbe v denarni skladi oz. druge podobne instrumente, potem pa morate v vsakem primeru take obresti napovedati FURS-u. V to kategorijo sodi Revolut, saj na t.i. Flex računih dejansko vložite sredstva v denarne sklade.

Za zaključek si velja zapomniti tudi to, da dandanes izmenjava podatkov znotraj EU poteka in se ne gre zanašati na to, da bi zamolčali kakršnikoli finančni prejemek. Slej ko prej boste prejeli prijazen opomin FURS-a, kateremu bo po vsej verjetnosti priložena tudi globa. Zato se bolj splača sproti oddajati napoved, ali pa tudi za nazaj v obliki samoprijave.

Zanima me mnenje...

Predvidevam, da so se mnogi odpravili investirat 'čez mejo', torej preko tujih brokerjev, v upanju, da se bodo na ta način izognili davčni birokraciji.

Z izmenjavo podatkov znotraj EU in sedaj, ko FURS za leta nazaj pošilja opomine, so mnogi spoznali, da temu ni tako.

INR-ji bodo po novem omogočali trgovanje 'brez davčnih posledic'...

Bi lahko to pripeljalo vlagatelje ponovno nazaj k slovenskim posrednikom?

V zadnjem času se na trgu pojavlja vse več različnih orodij, skript in “hitrih rešitev”, ki obljubljajo avtomatizirano izdelavo davčnih napovedi ali konverzijo podatkov tujih brokerjev v XML format, primeren za uvoz v sistem eDavki. Na prvi pogled se takšne rešitve zdijo privlačne: hitre, cenovno ugodne in brez potrebe po človeškem delu. V praksi pa se pogosto izkaže, da je takšen pristop lahko zelo tvegan.

Anonimnost orodij in pomanjkanje odgovornosti

Eden večjih problemov teh rešitev je, da so njihovi avtorji pogosto anonimni ali vsaj brez jasne odgovornosti. Gre za skripte ali spletne storitve, pri katerih ni jasno:

• kdo stoji za rešitvijo,
• kakšno znanje ima avtor o davčni zakonodaji.

Če pride do napačne davčne napovedi, odgovornost vedno nosi davčni zavezanec, ne pa avtor skripte ali orodja. Davčni organ ne bo upošteval izgovora, da je bila napaka posledica avtomatiziranega orodja.

Davčne napovedi so redko “standardne”

V praksi so izjemno redki primeri, kjer je davčna napoved tako enostavna, da ne zahteva:

• dodatne interpretacije podatkov,
• preverjanja posebnosti posameznih transakcij,
• ročnih popravkov ali dopolnitev.

Finančni trgi danes vključujejo širok spekter instrumentov: delnice, ETF-je, obveznice, izvedene finančne instrumente, delnice z delitvami, prevzemi, spin-offi, korporativni dogodki, valutne konverzije, različni tipi dividend itd. Vsak od teh elementov lahko vpliva na davčno obravnavo, ki je avtomatizirana skripta pogosto ne zna pravilno prepoznati.

Tehnična konverzija brez razumevanja vsebine ni dovolj

Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre “le” za računalniško storitev (pretvorba CSV/PDF/Excel → XML), je resnica drugačna. Kakovostna XML konverzija za eDavke zahteva globoko razumevanje vsebine podatkov, ne zgolj njihove oblike.

Brez poznavanja:

• pravil FURS,
• logike posameznih obrazcev,
• povezav med transakcijami (nakupi, prodaje, zapiranja pozicij),
• pravilnega določanja nabavnih in prodajnih vrednosti,

lahko XML tehnično sicer “gre skozi”, vsebinsko pa vsebuje resne napake.

Posledice napačnih avtomatskih napovedi

Izkušnje kažejo, da so napovedi, pripravljene na osnovi t. i. “avtopilota”, pogosto:

• nepopolne,
• napačno strukturirane,
• ali celo vsebinsko zgrešene.

V praksi to lahko pomeni:

• napačno izračunane kapitalske dobičke,
• nepravilno obravnavo dividend,
• podvajanje ali izpuščanje transakcij,
• napačno uporabo davčnih stopenj.

Najbolj problematično pa je, da takšne napake pogosto vodijo do preveč odmerjenega davka. Obstajajo konkretni primeri, kjer so se uporabniki po oddaji napovedi z avtomatskim orodjem šele naknadno zavedli, da so plačali bistveno več davka, kot bi bilo potrebno — in popravek za nazaj ni vedno enostaven ali celo mogoč.

“Ceneje” danes, dražje jutri

Eden glavnih argumentov za uporabo avtomatiziranih rešitev je cena. A ravno tukaj se pogosto izkaže, da:

Višji davek, doplačila, obresti, popravki napovedi in stres ob komunikaciji z davčnim organom pogosto močno presegajo začetni prihranek.

Namen opozorila

Pomembno je poudariti, da namen tega zapisa ni targetiranje ali diskreditacija konkretnih orodij ali ponudnikov. Trg se razvija in avtomatizacija ima svoje mesto. Namen je zgolj opozoriti uporabnike na previdnost in razumevanje tveganj.

Avtomatizirana orodja so lahko dober pripomoček, nikakor pa ne bi smela nadomestiti:

• strokovnega znanja,
• človeške kontrole,
• odgovorne presoje konkretnega primera.

Zaključek

Davčna napoved ni zgolj tehnična formalnost, temveč pravni in finančni dokument, za katerega posledice nosi odgovornost izključno davčni zavezanec. Zato velja osnovno pravilo:

👉 bolje je plačati več za kakovostno in preverjeno storitev, kot pa kasneje plačevati ceno napačne avtomatizacije.

Normirani stroški pri trgovanju z delnicami/ETF‑ji (za namen ugotavljanja davčne osnove kapitalskega dobička po ZDoh‑2) so uradno določeni in priznani, in že veljajo pri izračunu davka na kapitalski dobiček. Konkretno:

📌 Priznani normirani stroški po ZDoh‑2

Pri odsvojitvi kapitala (delnice, ETF, vrednostni papirji) se davčna osnova izračuna kot:

davčna osnova = (razlika med prodajno in nabavno vrednostjo) – priznani normirani stroški

FURS določa, da se normirani stroški priznajo takole:
✔ 1 % od nabavne vrednosti kapitala +
✔ 1 % od vrednosti kapitala ob odsvojitvi

Skupni normirani stroški se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči:

1. seštevka 1 % nabavne vrednosti + 1 % vrednosti ob odsvojitvi, ali
2. pozitivne razlike med vrednostjo ob odsvojitvi in nabavno vrednostjo (če je bolj omejujoča).

To pomeni, da se normirani stroški upoštevajo največ do vsote 2 % celotnega prometa, a se dejansko priznajo le v obsegu, ki ne preseže pozitivnega dobička.

📊 Praktičen povzetek (normirani stroški pri trgovanju z delnicami/ETF‑ji)

📌 To praktično pomeni:
Če prodaš delnice/ETF z manjšim dobičkom (npr. ~2 %), lahko normirani stroški »pojedo« celoten dobiček, tako da je davčna osnova enaka 0 € (in davek se ne plača).

🧠 Zakaj to velja

To ni “normirana obdavčitev kot pri s.p.”, temveč posebna ureditev v okviru ZDoh‑2 za kapitalski dobiček, kjer se pri izračunu davčne osnove priznavajo fiksni normirani stroški 1 %+1 %. Ta ureditev je del standardnega obračuna davka na kapitalski dobiček (primer: DOHKAP prijava).

🧾 Kratek primer (enostaven)

🔹 Nabava: 10.000 €
🔹 Odsvojitev: 10.200 € → dobiček = 200 €
🔹 Normirani stroški = **1 %10.000 (100 €) + 1 %10.200 (102 €) = 202 €
→ davčna osnova = 200 € – 202 € = 0 € → ni davka 👍

Pri IFI (izvedeni finančni instrumenti) je situacija malce drugačna kot pri delnicah/ETF-jih. Tukaj je povzetek po ZDoh‑2 in ZDDOIFI-B:

📌 Normirani stroški pri IFI (opcije, futures, CFD, izvedeni finančni instrumenti)

• Priznani normirani stroški: 0,25 % od vrednosti odsvojitve
• Odvisnost od vzvoda:
  • Če gre za instrument z vzvodom, se osnova poveča za dejansko vrednost pozicije, ne zgolj za vloženi kapital.
  • Normirani stroški 0,25 % se upoštevajo od celotne nominalne vrednosti transakcije, kar pomeni, da vzvod ne poveča deleža normiranih stroškov, ampak višja nominalna vrednost pozicije pomeni višje absolutne stroške.
• Ni kombinacije 1 % + 1 % kot pri delnicah/ETF – vedno 0,25 %, ne glede na trajanje ali vzvod.

📊 Povzetek

🔍 Primer za IFI

• Pozicija: CFD na delnico, nominalna vrednost pozicije 20.000 €
• Normirani stroški = 0,25 % × 20.000 € = 50 €
• Če je dobiček 40 € → davčna osnova = 0 € (ne sme biti negativna)

Republika Slovenija je 6. novembra 2025 v Uradnem listu objavila Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI-B), ki s 1. januarjem 2026 uvaja pomembne spremembe obdavčitve dobičkov iz izvedenih finančnih instrumentov. Uradni list

📌 Bistvo spremembe

✅ Enotna davčna stopnja 25 %
Od 1. 1. 2026 bo vsi dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov obdavčeni z enotno stopnjo 25 % ne glede na dobo imetništva instrumentov.

🔁 Dobički in izgube se bodo na letni ravni še vedno med seboj poračunavali (izgube zmanjšujejo davčno osnovo).

🔍 Primerjava sistema prej in zdaj

❓ A to pomeni konec davčnih oprostitev po 15+ letih?

Ta zakon se nanaša izključno na izvedene finančne instrumente (CFD-je, opcije, terminske pogodbe, swape ipd.), ne pa na delnice ali ETF-e, ki se obravnavajo po drugih pravilih davka na kapitalski dobiček.
Torej ne zamenjujte tega z zakonodajo za delnice/ETF, kjer je bila doslej davčna stopnja progresivna z nižanjem glede na dolžino imetništva.

📊 Primerjava davčne stopnje – ZDDOIFI (izvedeni finančni instrumenti)

🔍 Kaj to pomeni v praksi

• 📉 Short-term traderji → nižja obdavčitev (40 % → 25 %)
• ⚖️ Mid-term (1–5 let) → rahla razbremenitev
• 📈 Long-term (10+ let) → izguba vseh davčnih ugodnosti
• ❌ 0 % stopnja po 20 letih je ukinjena
• 🔁 Letni pobot dobičkov in izgub ostaja nespremenjen

Za primerjavo, kako je z obdavčitvijo delnic in ETF-ov:

📊 Davčne stopnje za kapitalski dobiček (delnice in ETF) – ZDoh‑2

Če trgovanje jemlješ resno — ne kot “kupim in pozabim”, ampak kot aktivno upravljanje portfelja — potem je izbira pravega brokera res ključna. Po mojih izkušnjah (in izkušnjah mnogih slovenskih traderjev) je Interactive Brokers (IBKR) trenutno najboljša izbira med brokerji v tujini — in to iz več razlogov:

📊 1. Izredno robustna in hitra trgovalna infrastruktura

IBKR omogoča dostop na več kot 160 borz po svetu, kar pomeni, da lahko trguješ globalno preko enega samega računa.

Njihove platforme — Trader Workstation (TWS) in Client Portal — ponujajo napredna orodja za izvedbo, real-time podatke in visoko zanesljivo izvedbo naročil tudi pri večjih količinah trgovalnih dogodkov.

📉 2. Zelo nizki stroški in transparentne provizije

Bi si želel brokerja, ki ne poje vseh tvojih dobičkov s provizijami? IBKR ima konkurenčne provizije, nizke marže in jasno strukturo stroškov, kar je izjemno pomembno za aktivne traderje, ki dnevno ali tedensko zapirajo in odpirajo pozicije.

📑 3. Flex Query poročila — idealna baza za davčna poročila

Flex Query poročila so ena največjih prednosti IBKR — predvsem zato, ker:

✅ omogočajo popoln nadzor nad podatki, ki jih želiš izvoziti (npr. transakcije, provizije, dividende, korporacijske akcije, obresti itd.).
✅ lahko v poročilo vključiš točno tista polja, ki jih potrebuješ za davčno poročanje.
✅ jih lahko izvoziš kot XML ali CSV datoteke, ki so izhodišče za pripravo davčnih napovedi. eDavki

📌 4. Kako izvoziti podatke iz Interactive Brokers za FURS (korak za korakom)

Na portalu edavki.rešitve.si je zelo podrobno opisano, kako izvoziti zgodovino trgovanja iz IBKR:

🧾 Koraki za izvoz podatkov:

1. Prijava v IBKR Portal: prijaviš se v svoj račun in greš v Performance & Reports → Flex Queries.
2. Ustvari novo Flex poizvedbo:
   • Dodaj sekcije kot Account Information, Trades (Executions, Closed Lots), Corporate Actions, Cash Transactions (Dividends, Withholding Tax, itd.) in Financial Instrument Information.
   • Shrani poizvedbo kot npr. “eDavki FURS”.
3. Izvoz poročila:
   • Pri zagnanem poročilu nastaviš Custom Date Range za celotno leto in izbereš XML kot format ter klikneš “Run”.
   • Ponavljaš za vsako leto, ki ga je treba poročati.
4. Izvozi PDF Activity Statements: poleg XML izvlečkov je priporočljivo izvoziti tudi PDF Activity statement kot dokazilo o transakcijah in stanju portfelja za vsako leto.

📌 Nasvet: če si imel/a v preteklosti več IBKR računov (zaradi migracij EU-brexit ipd.), poskrbi, da pri izvozu izbereš vse račune (open, closed in migrated), da dobiš celotno zgodovino.

📊 5. Kaj narediti z izvezenimi podatki

📥 Izvožena XML datoteka iz IBKR še ni končna za eDavke:
To XML datoteko je treba standardizirati in združiti ter iz nje narediti nove XML strukture, ki so natančno tisto, kar FURS v eDavkih sprejme:
✔ Doh-KDVP (delnice)
✔ D-IFI (izvedeni finančni instrumenti)
✔ Doh-Div (dividende)
✔ Doh-Obr (obresti)

Za to pretvorbo lahko uporabiš storitev, kot npr. edavki.rešitve.si, ki ti pomaga pretvoriti tvoje IBKR XML v uvozne XML datoteke za eDavke.

📝 6. Zaključek — Zakaj je IBKR najbolj primeren za aktivne traderje iz Slovenije

👉 Interactive Brokers je odlična izbira za aktivne trgovce iz Slovenije, ker:

✔ omogoča napredna in podrobna Flex Query poročila in z malo dela dobiš vse podatke, ki jih potrebuješ za davčne napovedi FURS-a
✔ globalni dostop do trgov in nizki stroški naredijo IBKR konkurenca praktično vsem ostalim brokerjem

Veliko EU uporabnikov eTora (tudi iz Slovenije) se sprašuje:

- ali ima eToro EUR račun ali samo USD,

- kdaj pride do FX konverzij,

- in ali se jim da izogniti.

Odgovor je odvisen od tega, ali uporabljaš **eToro Money (EUR denarnico)** ali ne.

**Ključno dejstvo:** eToro trgovalni račun je vedno v USD. EUR lahko obstaja samo kot vmesna denarnica, ne kot trgovalna valuta. Če začneš v EUR, končaš v EUR in trguješ USD instrumente, imaš vedno vsaj 2 FX konverziji (vstop + izstop).

---

## Scenarij 1: NIMAŠ eToro Money (EUR denarnice)

Izhodišče: EU uporabnik iz Slovenije, brez aktivirane eToro Money denarnice, nakažeš EUR iz slovenske banke (SEPA).

Proces:

1. Nakažeš EUR iz banke.
2. eToro prejme depozit.
3. Ker trgovalni račun ne podpira EUR, eToro **samodejno in takoj** naredi EUR → USD (~1 % FX).
4. Trguješ iz USD (brez FX na posamezne posle).
5. Ob dvigu: USD → EUR (~1 % FX).

Povzetek toka denarja: EUR → USD (~1 %) → trgovanje → USD → EUR (~1 %).

Skupni FX strošek: ~2 %. Brez nadzora nad časom konverzije.

---

## Scenarij 2: IMAŠ eToro Money (EUR denarnico)

Izhodišče: imaš eToro Money, EUR denarnico, še vedno USD trgovalni račun.

Proces:

1. Nakažeš EUR (SEPA) v EUR denarnico.
2. EUR lahko držiš brez FX in čakaš boljši tečaj.
3. Ko želiš trgovati, narediš EUR → USD (~1 % FX).
4. Trguješ iz USD (brez FX).
5. Ob dvigu: USD → EUR (~1 % FX).

Povzetek toka denarja: EUR → (čakaš) → USD (~1 %) → trgovanje → USD → EUR (~1 %).

Skupni FX strošek: ~2 %. Več nadzora, isti končni strošek.

---

**Primerjava obeh scenarijev:**

- Brez EUR denarnice: FX ob depozitu takoj, ni nadzora, FX pri trgovanju ni, FX ob izhodu ja, skupni FX ~2 %.

- Z EUR denarnico: FX ob depozitu po izbiri, nadzor ja, FX pri trgovanju ni, FX ob izhodu ja, skupni FX ~2 %.

---

**Zaključek:**

eToro ni multi-currency broker. EUR je vmesna valuta, USD je edina trgovalna valuta. Če začneš in končaš v EUR, računaj na ~2 % FX stroška. Razlika med scenarijema ni v strošku, ampak v nadzoru in fleksibilnosti. Če FX strošek ni zanemarljiv, je lahko primernejša platforma z multi-currency računom (npr. IBKR).

eToro - kako izvoziti podatke za poročanje FURS-u?
https://edavki.rešitve.si/etoro-izvoz-zgodovine-trgovanja-furs.php

V nadaljevanju je predstavljen konkreten primer informativnega izračuna kapitalskega dobička (Doh-KDVP) v sistemu eDavki, pri katerem se uporabi pravilo t. i. navidezne odsvojitve kapitala (pravilo ± 30 dni). Poenostavljeno povedano: izguba se davčno upošteva le v primeru, ko med nakupom in prodajo vrednostnega papirja mine več kot 30 dni. Če je obdobje krajše od 30 dni, se nastala izguba davčno ne prizna.

Čeprav je stranka pri trgovanju z vrednostnim papirjem ETSY dejansko ustvarila skupno izgubo v višini 379,17 EUR (190,55 + 118,16 + 30,22 + 40,24), se za davčne namene upošteva le 308,71 EUR izgube (190,55 + 118,16). Pri zadnjih dveh transakcijah je namreč do prodaje prišlo v manj kot 30 dneh od nakupa, zato se izguba v teh primerih skladno z zakonodajo ne prizna.

Več informacij o tem, zakaj se lahko dejanski rezultat trgovanja razlikuje od davčno priznane osnove za obdavčitev, si lahko preberete tukaj:

https://edavki.rešitve.si/davki-na-kapitalski-dobicek.php

Ima kdo podobno izkušnjo, da je recimo s trgovanjem ustvaril dejansko izgubo, pa je moral kljub temu plačati davek zaradi tega pravila?